»Odraščal sem na italijanskem Krasu in v naših krajih ima vsaka družina koga, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču in je bil mnogo let izpostavljen azbestu – moj oče, dedek, stric, vsi so delali tam. Ni rečeno, da bo vsak od njih zbolel, vsi pa živimo s strahom, da se bo nekoč nekaj zgodilo, da se bo bolezen pojavila. Hotel sem spregovoriti o tem strahu.«
»Predsedniki ne morejo delati, kar se jim zdi, brez strahu pred odgovornostjo.«
»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju